Izobraževanja se je udeležilo 28 učiteljev osnovnih in srednjih šol Slovenije. Potekalo je od 30. 9. do 3. 10. 2011 v Makedoniji. Strokovni del ekskurzije z ogledi, predavanji in delavnicami na terenu so izvedli:

• mag. Besnik Emini, zaposlen na Albanološkem inštitutu v Skopju,
• dr. Boban Petrovski, profesor srednjeveške zgodovine na Filozofski fakulteti v Skopju,
• Mire Mladenovski, prof., učitelj zgodovine na OŠ Tihomir Miloševski v Skopju in predsednik Društva učiteljev zgodovine Makedonije.

OPIS IZVEDBE:

Prvi dan, v petek 30. 9. 2011, smo si po prihodu v Makedonijo ogledali glavno mesto Skopje. Skopje je glavno mesto Republike Makedonije in šteje okrog 550.000 prebivalcev. Leži na obeh bregovih reke Vardar. Je politični, upravni, ekonomski in kulturni center države. 

Mag. Besnik je udeležencem podrobno predstavil mesto Skopje, njegovo preteklost, sedanjost in načrte za prihodnost. Trenutno je Skopje eno samo veliko gradbišče. V sklopu projekta Skopje 2014 obnavljajo stare mestne zgradbe, gradijo nove in postavljajo številne spomenike. Le nekaj dni pred našim prihodom so na trgu Makedonija slovesno odprli spomenik »Vojaka na konju« – Aleksandra Makedonskega, ki dominira nad novim in starim delom mesta. Ogledali smo si trdnjavo Kale, kulturno zgodovinske spomenike iz obdobja turške vladavine Kapan An, Čifte Hammam, nacionalno galerijo, mošejo Mustafa paše, najstarejšo univerzo, cerkev sv. Klimenta in Nauma, ostanke starega dela mesta, ki so preživeli katastrofalen potres, ki je 26. julija 1963 ob zori prizadel mesto. Na to še vedno spominja ura na stavbi železniške postaje, ki se je ustavila ob 5.17, ob prvem potresnem sunku. Posebej nas je navdušila stara Čaršija, kjer se je čas »ustavil«. Sledil je ogled novejših delov mesta, predvsem novogradenj v sklopu prenove mesta »Skopje 2014«. V tem konceptu so bili postavljeni številni spomeniki junakom makedonske zgodovine in današnjim prebivalcem. Najrazkošnejši pa je vsekakor spomenik »Vojaka na konju«, ki krasi glavni trg ob znamenitem Kamnitem mostu čez Vardar.

Sledil je ogled spomenika Matere Tereze, leta 1910 v Skopju rojene Albanke, ki je svoje življenje posvetila pomoči revnim v Indiji. Za svoje delo je leta 1979 prejela Nobelovo nagrado za mir.
    
Drugi dan je bil namenjen ogledu Ohrida in spoznavanju zgodovine srednjeveške Makedonije. Predavanje z ogledi in delavnicami na terenu sta izvedla dr. Boban Petrovski in profesor Mire Mladenovski. Sledil je podroben ogled Samuelove trdnjave iz 10. stoletja in ostankov mogočnega srednjeveškega obzidja nad mestom, amfiteater, cerkev sv. Sofije in cerkve sv. Jovana Kanea. Popoldan je bil namenjen ogledu Struge s cerkvijo sv. Bogorodice, kjer naj bi bil okronan cesar Samuel ter vasi Vevčani z rojstno hišo Mihajla Pupina. Nekaj utrinkov:

 Tretji dan so sledili ogledi prazgodovinskih najdišč na Ohridskem jezeru – Muzeja kosti, rekonstrukcije rimske vojaške utrdbe, samostana Svetega Nauma, Nacionalnega parka Galičica, Prespanskega jezera, antičnega mesta Heraklea in Bitole. Udeleženci so se seznanili s pomenom delovanja Klimenta in Nauma, vlogi samostanov in makedonske cerkve v srednjem veku, s politično vlogo Bitole v Turškem imperiju …
 Prva podvodna arheološka izkopavanja na Ohridskem jezeru so bila izvedena v letu 1997, na mestu Ploča Mišov Grad, v ˝zalivu kosti˝, ki se nahaja na južni obali polotoka Gradište, v bližini vasi Peštani. Izkopavanja so se s krajšimi prekinitvami izvajala vse do leta 2005. Arheologi so ugotovili, da se je naselje razprostiralo na površini okoli 8.500 m2. Jezero naj bi bilo poseljeno že v pozni bronasti in železni dobi, in sicer v obdobju 1500-700 pred našim štetjem. Od leta  2008 je v ˝zalivu kosti˝ na Ohridskem jezeru postavljen privlačen muzejski kompleks imenovan Muzej na vodi, ki vključuje številne zanimive komponente in rekonstruirana stanovanja koliščarskega naselja na mestu Ploča Mišov Grad. V posebni muzejski stavbi so na ogled najdbe s tega področja.  V sklopu muzeja je tudi obzidje starega gradu, ki je lepo ohranjeno, restavrirano in predstavljeno na najvišjem platoju hriba Gradište.

Preko nacionalnega parka Galičica smo se podali proti Prespanskemu jezeru in Bitoli. Bitola leži v jugozahodni Makedoniji na nadmorski višini 615 m, ob reki Dragor in ob vznožju gore Baba ter ob nacionalnem parku Pelister. Območje je bogato s prazgodovinskimi najdbami. Bitola nas je presenetila s svojo živahno nedeljsko podobo. Mesto samo simbolizira Makedonijo v malem, saj se srečujeta staro in novo, mlado in staro, različne kulture in podobe mesta iz različnih zgodovinskih obdobij.

Veličasten pa je bil ta dan ogled antičnega mesta Heraclea. Heraclea je znana po svojih bleščečih in dobro ohranjenih mozaikih. Ustanovljena je bila v 4. stoletju pred našim štetjem. Dvesto let kasneje so jo osvojili Rimljani. Mimo je potekala Via Egnatia in mesto je postalo pomembna trgovska postaja. Od 4. do 6. stoletja našega štetja je bil tukaj sedež škofije. Prva izkopavanja so se pričela pred 1. svetovno vojno in se nadaljujejo še danes. Do sedaj so odkrili čudovite rimske kopeli, škofovsko cerkev, krstilnico, judovski tempelj, gledališče ter številne prečudovite in dobro ohranjene mozaike, kipe …
   
Zadnji, četrti dan, je bil namenjen spoznavanju šolskega sistema, izobraževanja in položaja učiteljev v Makedoniji. Obiskali smo OŠ Tihomir Miloševski v Skopju, kjer smo se srečali z ravnateljem šole, učitelji in učenci. Srečanje in ogled šole je vodil prof. Mire Mladenovski. Makedonija po vzoru Slovenije prenavlja osnovno šolo in zaključuje prehod iz osemletke v devetletko. Šola je didaktično dobro opremljena, ima pa težave s prostori, saj se število učencev na obrobju mesta hitro povečuje. Prostorska stiska jih sili v pouk v treh izmenah, kar seveda onemogoča izvajanje dodatnih in izbirnih vsebin.

Srečanju na OŠ je sledil ogled Filozofske fakultete v Skopju in srečanje s prof. dr. Boban Petrovskim. Dr. Petrovski je vodil ogled fakultete in predstavil študij zgodovine. Udeležencem je podaril svojo najnovejšo knjigo z naslovom Zgodovina Balkana v 14. in 15. stoletju.

 In kaj nam je po obisku Makedonije najbolj ostalo v spominu. Vsekakor prijaznost in toplina ljudi, medkulturnost in raznolikost dežele.  V Makedoniji in predvsem v Skopju se namreč razprostirajo tako pravoslavne cerkve kot tudi mošeje, srečuješ ljudi različnih narodnosti. V večjih mestih, modernejših predelih vidiš novogradnje, nove trge, avenije, trgovine, moderne kavarne, drage avtomobile, na drugi strani, predvsem v manjših krajih in starih delih mest pa opuščene industrijske komplekse, stare čaršije, revnejši predele, avtomobile, ki jih pri nas ni moč videti že desetletje, konjske vprege ter predvsem številne zgodovinske objekte. Te zelo intenzivno obnavljajo in rekonstruirajo.

 Udeleženci izobraževanja s strokovno ekskurzijo smo bili z izvedbo in vsebino zelo zadovoljni. Podrobneje smo se seznanili z antično in srednjeveško zgodovino Makedonije ter današnjo politično, gospodarsko in kulturno situacijo v tej državi. Pridobljeno znanje nam bo v pomoč pri izvedbi pouka.

Helena Pačnik