Aktivno državljanstvo

Spodbujanje aktivnega državljanstva s študijami primerov iz zgodovine in sodobnega sveta

Glavni cilj dvoletnega projekta je okrepiti socialne in državljanske kompetence z aktivnim poučevanjem vsebin na temo aktivnega državljanstva, vključenih v prenovljene učne načrte zgodovine, geografije in sociologije.

V okviru projekta želimo:

• pripraviti in izvesti učne ure z vključevanjem vsebine aktivnega državljanstva v poučevanju zgodovine/geografije/sociologije,
• pripraviti in objaviti inovativna učna gradiva (tiskana in dostopna na spletni strani) z vsebinami aktivnega državljanstva v poučevanju zgodovine/geografije/sociologije,
• pripraviti in izvesti končno konferenco z namenom udeležence (učitelje) seznaniti z rezultati projekta in jim predstaviti primere dobre prakse (delavnice) za vključevanje učnih vsebin iz projekta v njihovo delo,
• pripraviti smernice za vključevanje vsebin, ki spodbujajo aktivno državljanstvo v učne načrte za zgodovino, geografijo in sociologijo,
• izvesti delavnice strokovnega usposabljanja za učitelje,sodelujoče v projektu in druge zainteresirane,
• pripraviti v projektu sodelujoče učitelje, da bodo s svojimi izkušnjami pripravljeni na izvajanje novosti v poučevanju vsebin iz tematike aktivnega državljanstva (npr. vključevanju medpredmetnih vsebin ali aktivnih metod poučevanja).

Pri načrtovanju metode dela smo izhajali iz dejstva, da mora projekt potekati tako, da bodo aktivni učitelji in učenci ter bo njihov napredek plod skupnega vloženega dela.
Vsaka projektna tema bo potekala v dveh fazah. Vsaka tema bo najprej obravnavana pri učnih urah in nato dalje poglobljeno v okviru krožka. V drugi fazi pa bodo učenci pod mentorstvom učitelja pripravili samostojno delo, ki ga bodo tudi javno predstavili.

a) Učitelji

• Učitelji bodo učence najprej seznanili s temo v okviru rednih učnih ur, saj kot smo navedli, so projektne teme že vključene v učne načrte. Učitelji bodo pripravili učne ure, s katerimi bodo obravnavali projektno temo, pri čemer bo vsak učitelj – zgodovinar/geograf/sociolog – pripravil svoj vidik ure na izbrano temo. Pri izvedbi učnih ur bodo uporabili raznolike učne oblike (frontalna, individualna, skupinska) in metode. Pri zbiranju gradiva za izvedbo učnih ur si bodo učitelji pomagali z literaturo, spletnimi stranmi, avdio-vizualnimi viri … Pri izvedenih učnih urah bodo učitelji uporabili raznolike vire (pisne, ustne, materialne, vizualne) in s tem poskrbeli za celovito obravnavo projektne teme ter učence navajali na uporabo virov in njihovo kritično vrednotenje.

• V okviru projekta so načrtovana redna srečanja učiteljev-koordinatorjev, ki bodo namenjena načrtovanju in spremljavi dela izvajalcev projekta, redni izmenjavi izkušenj med učitelji in reševanje problemov. Učitelji bodo lahko odgovorni za koordiniranje vseh učiteljev na ravni izobrazbene stopnje, npr. vrtca, osnovne šole, srednje šole, gimnazije (koordinatorji A) ali koordiniranje šolskega time (koordinatorji B).

• Načrtujemo tudi 3 strokovna srečanja-delavnice za vse učitelje namenjene izmenjavi izkušenj med sodelujočimi učitelji in poglabljanju znanja o projektnih temah. Te delavnice bodo odprte tudi za druge učitelje, ki bodo izkazali interes za projekten teme. Ko namreč razmišljamo o možnostih, ki jih ima npr. slovenski učitelj zgodovine/geografije/sociologije, da v svoje poučevanje vključuje tematski pristop se moramo zavedati, da kljub temu, da prenovljeni slovenski učni načrti uvajajo vključevanje tematskega pristopa, je potrebno učitelje opogumiti za nove pristope in jim jih ustrezno, s kakovostnim in ustreznim izobraževanjem ter s konkretnimi primeri, predstaviti. Na delavnicah bodo s strokovnimi prispevki sodelovali sodelavci zunanjih partnerjev.
• Dejstvo je, da se s navedenimi projektnimi temami že dlje časa ukvarjajo v evropskem prostoru, kjer so si tudi že nabrali vrsto izkušenj v njihovem poučevanju. Menimo, da so določeni mednarodni dogodki (npr. konference), organizirani s strani izkušenih organizacij z referencami izjemna priložnost za slovenske učitelje, da se seznanijo z novostmi in primeri dobre prakse pri projektnih tem. Zato smo med aktivnostmi projekta predvideli tudi udeležbo po enega učitelja, sodelujočega v projektu, na dveh mednarodnih konferencah, tematsko povezanih s projektnimi temami. Gre za dve letni konferenci Evropske zveze učiteljev zgodovine Euroclio. Prva konferenca bo potekala na Cipru (»Taking teh perspective of the Others«, 5-11. aprila 2009) na temo spodbujanja proučevanja evropske raznolikosti, predvsem z oziroma na situacijo na Cipru. Druga konferenca pa bo potekala na Nizozemskem (»Exploring Commom European History«, 22-28 marec 2010) na temo »skupnih« evropskih zgodovinskih tem in njihovega obravnavanja pri pouku.
• Izvedene učne ure z delovnim gradivom in svojimi izkušnjami bodo učitelji na končni konferenci predstavili svojim kolegom.
• Gradivo, ki ga bodo učitelji pripravili in preizkusili pri svojih učnih urah, bo zbrano in urejeno v dveh zbornikih, ki bosta objavljena tudi na spletni strani ter tako učiteljem javno in brezplačno dostopna. Poleg tega bo na spletni strani objavljen tudi priročnik za učitelje.
• Učiteljem zgodovine, geografije in sociologije bo namenjena končna konferenca, na kateri bo širši strokovni javnosti predstavljen projekt in njegovi rezultati. Z izvedbo delavnic bodo učitelji, ki bodo sodelovali v projektu, javnosti predstavili svoje gradivo in primere učnih ur.

b) Učenci

• Učenci se bodo s projektnimi temami najprej seznanili pri učnih urah, ki jih bodo z uporabo različnih virov pripravili učitelji. Učne ure bodo zasnovane tako, da bodo spodbujale aktivno delo učencev (kritična analiza virov, individualno delo, sodelovalno učenje itd. …).
• V nadaljevanju se bodo učenci pod mentorstvom učiteljev s samostojnim delom poglobili v določen vidik projektne teme. Njihovo delo bo skupinsko in individualno.
• Svoje samostojno skupinsko delo bodo predstavili z javno predstavitvijo, npr. v obliki okrogle mize, kratkega dokumentarnega posnetka, debate, igre vlog ipd. Pomembno pri tej izvedbi bo, da bodo otroci/učenci/dijaki pokazali svojo samoiniciativnost in pridobili praktično izkušnjo dejavnega vključevanja v družbi.